The dialogue is a variation on a text from Szloven nyelvkönyv by Ferenc Mukics.
Iz zvočnika na peronu se zasliši: – Potniški vlak, ki prihaja iz Benetk in nadaljuje svojo vožnjo za Zidani most in Zagreb, ima petnajst minut zamude.
Lojze in Kati pritečeta do potniške blagajne.
Kati: – Do Budimpešte, prosim. Če je mogoče...
Uslužbenec: – Tu je blagajna za notranji promet, vidva pa morata stopiti do blagajne za mednarodni potniški promet. Skozi vrata mimo kioska levo.
Uslužbenec: – Prosim?
Kati: – Dve vozovnici do Budimpešte, prosim. Če je mogoče za spalnik.
Uslužbenec: – Že tako sta skoraj zamudila, zdaj bi rada pa še spalnik. Malo se lahko pošalim, kajne? Na tem vlaku ni spalnika, lahko pa vzameta vozovnici za prvi ali drugi razred. Povratni ali v eno smer?
Kati: – Povratni, prvi razred. Če je mogoče v oddelku za nekadilce.
Uslužbenec: – Vesta, da morata v Zagrebu prestopiti?
Kati: – Joj, pa tako sem upala, da je to direktna linija. S toliko prtljage res ni prijetno prestopati z vlaka na vlak in ponovno iskati prosto mesto.
Lojze: – Koliko časa pa morava čakati na zvezo?
Uslužbenec: – To pa morate vprašati na Informacijah.
Glas iz zvočnika: – Potniški vlak, ki prihaja iz Benetk in nadaljuje svojo vožnjo za Zidani most in Zagreb, prihaja na tretji peron, peti tir.
Kati: – Pohitiva! Vprašava lahko tudi kontrolorja vozovnic na vlaku.
Lojze: – Upam, da imajo na vlaku vsaj bife.
Kati: – Pa okrepčevalnico na peronu v Zagrebu.