The dialogue is a variation on a text from Szloven nyelvkönyv by Ferenc Mukics.
Gost: – Dober dan.
Receptor: – Prosim?
Gost: – Imate kako prosto sobo?
Receptor: – Seveda. Kakšno pa želite? enoposteljno ali dvoposteljno?
Gost: – Enoposteljno z balkonom in kopalnico. Če je mogoče, s pogledom na Ljubljanski grad.
Receptor: – Samo še eno sobo s pogledom na grad imamo prosto, pa je žal rezervirana. Veste, sredi turistične sezone smo. Kaj pa soba s pogledom na Čopovo ulico?
Gost: – No, prav. Kakšna je pa cena?
Receptor: – Enoposteljna soba stane sedem tisoč tolarjev na dan. Bo v redu?
Gost: – V redu. Je dovoljeno imeti pri sebi mačko? Veste, povsod jo vzamem s seboj, kamor grem.
Receptor: – Dovoljeno, le da morate za domačo žival plačati še desetodstotno doplačilo. Želite samo prenočišče?
Gost: – Prenočišče z zajtrkom.
Receptor: – Dobro. Mi lahko daste potni list, da izpolnim prijavnico?
Receptor vzame potni list in vpiše osebne podatke: ime, priimek, državljanstvo ter datum in kraj rojstva, gost pa podpiše.
Gost: – Mi lahko prinesejo prtljago v sobo?
Receptor: – Seveda. Zajtrk imamo v restavraciji od sedmih do devetih zjutraj. Potni list bomo do odhoda hranili v recepciji. Tu je ključ. Soba dvesto pet, drugo nadstropje. Če želite, se lahko peljete z liftom.
Gost: – Hvala. Zakaj se ta hotel imenuje hotel Slon?
Receptor: – Ker je v njem nekoč prenočil cesar Maksimilijan, ki je imel s sabo slona z imenom Misbaba.
Gost: – No, potem pa nisem edini, ki je v hotelu kdaj prenočil z živaljo!