The dialogue is a variation on a text from Slovenščina za Slovake by Jasna Honzak-Jahič.
Danes je sobota. Lepo jutro je. Hladno je še, kәr je zgodaj, ampak nebo je jasno. Čez kakšno uro bo že sijalo sonce. Na parkirišču pri Cankarjevem domu stoji avtobus.
Roman: – Živijo, Nikolaj! Končno si se le odločil za izlet!
Nikolaj: – Živijo! Na izlet grem zelo rad. Odločitev ni bila prav nič težka. Se bova usedla skupaj?
Roman: – Usediva se spredaj. Vožnja bo prijetnejša, bolje pa bova tudi videla in slišala. Vodja izleta nam bo gotovo povedal veliko zanimivega o jami.
Vodja: – Postojnska jama leži kilometer od mesta Postojna. Najstarejši kapniki v jami imajo štiristo tisoč let.
Marija: – Ali je Postojnska jama največja na svetu?
Vodja: – Z dolžino triindvajset kilometrov je blizu tridesetega mesta. Je pa ena najlepeših jam na svetu. Leta osemnajststo dvainsedemdeset so v jamo napeljali turistično železnico, leta osemnajststo štiriinosemdeset pa je dobila elektriko. Z vsə́m tem se je obisk zelo povečal. Letno jo obišče več kot četrt milijona ljudi.
Sergej: – Je Predjamski grad blizu jame?
Vodja: – Ja, blizu je. Samo devet kilometrov stran. Začetki tega jamskega gradu segajo v trinajsto stoletje
Marija: – Bomo šli tja?
Vodja: – Seveda! Tako lepo vreme imamo in ves dan je pred nami.
