This text is a variation on a text from Slovenščina za Slovake by Jasna Honzak-Jahič.
Ana: – Dober dan, gospa! Z Marijo sva prišli obiskat Vesno. Slišali sva, da je zbolela, pa bi jo radi videli.
Teta: – Dober dan! Lepo od vaju, da sta prišli. Vesna se je tako veselila rojstnega dneva, zdaj pa ta nesrečna bolezen. Kar vstopita. Saj vesta, kje je njena soba.
Marija: – Ja, hvala lepa.
Marija: – Zdravo, Vesna! Vse najboljše za tvoj rojstni dan! Da bi hitro ozdravela!
Vesna: – Kako lep šopek! Hvala, Marija!
Ana: – Tudi jaz ti čestitam in želim vse dobro.
Vesna: – Najlepša hvala. Veš, tako radovedna sem, da bom takoj odvila zavitek. Saj to je novi roman Lojzeta Kovačiča! Ana, ti pa res veš, kaj rada berem.
Marija: – Kako se počutiš?
Vesna: – Nisem v dobri koži. Ali gorim od vročine ali pa me zebe. Spala sem čisto zanič in kar naprej kašljala. Nobenega teka nimam. Tetine torte še poskusiti nisem mogla.
Ana: – Le kdaj si se tako prehladila?
Vesna: – Mislim, da v ponedeljek, ko sem se vračala od telovadbe. Deževalo je, jaz pa sem svoj dežnik pozabila v garderobi.
Marija: – Imaš kakšna zdravila?
Vesna: – Samo aspirin.
Ana: – Ne vem, če ti bo aspirin kaj pomagal. K zdravniku bi morala! Kar takoj!
Vesna: – Saj bom najbrž res morala.
Marija: – Pojdiva, Ana!
Vesna: – Ne hodita še! Ko sta pri meni, pozabim na svojo bolezen. Se vama mudi?
Ana: – Ne mudi se nama, ampak tebe motiva. Saj kmalu spet prideva. Jutri ali pojutrišnjem. Do takrat pa – pazi nase! Ko boš spet zdrava, bomo proslavili tvoj dvajseti rojstni dan!
